V tem poglavju bo prikazan uporabljen pristop modeliranja platišča. Pomen in uporaba posameznih ukazov IDEAS-a ni opisana, ker to najdemo v ustrezni literaturi.
Platišče je bilo mrežno s kvaditeralnimi tankostenskimi lupinskimi elementi. Uporablno je bilo mapirno mreženje, ki zahteva, da je mrežno polje definirano s tremi ali štirimi krivuljami. Potem, ko predpišemo število končnih elementov na vsaki krivulja, lahko generiramo končne elemente, pri čemer program krivulje parametrizira. S tem se dobi enakomernejša in predvidljivejša mreža, kakor pri prostem mreženju, kjer je možnost kontrole oblike mreže, s strani uporabnika, manjša.
Zaradi simetrije geometrije in obremenitve je bila modelirana zamo polovica platišča, pri čemer je bil upoštevano ustresno podprtje sa simetrične konstrukcije
Pri izdelavi platišča je disk vtisjen v obroč. Oba dela sta zvarjena s štirimi kolutnimi vari dolžine . V modelu je bil predpostavljen tesen spoj. Mesto dotika obroča in diska pa je bilo modelirano, kot pločevina debeline enaki vsoti debelin pločevine diska in obroča.